Raziskovalci z vsega sveta zadnja leta veliko govorijo o pomembnosti kislinsko-bazičnega ravnovesja. Ko se telo nahaja v pH ravnovesju, ste deležni izvrstnega zdravja. A ko telo ne deluje pravilno, se začnejo razvijati bolezni, ki posledično pripeljejo do različnih težav – od zmanjševanja kostne mase do prezgodnjega staranja in drugih tegob.
Kot sta dr. Susan E. Brown in Larry Trivieri ml. v knjigi Alkanizirajte se v praksi (založba Chiara) zapisali, svoje telo dobesedno silimo, da dela v neprimernem biokemijskem nivoju. »Prilagajanje telesa že na rahlo obliko metabolične zakisanosti se kaže v stresu in napetosti, tadva pa ustvarjata plodno gojišče za nastanek različnih oblik kroničnih bolezni,« je moč prebrati iz knjige. Ravno tako opozarjata: »Ker s svojim načinom prehranjevanja korenito vplivate na lastno kislinsko-bazično ravnovesje (v dobrem in slabem pomenu), se lahko vprašate, kako nadomestiti morebitne nezdrave prehranjevalne navade z varnimi in praktičnimi, ne da bi morali uvesti drastične spremembe.«
Težava zakisanosti tudi v hrani
V naši hrani oz. živilih je vedno manj mineralnih snovi (makro in mikromineralov) zaradi spremenjene sestave zgornjih plasti zemlje, ki je posledica kislega dežja. Poleg tega sta način intenzivne kmetijske proizvodnje in industrijska predelava glavni vzrok za vedno skromnejšo sestavo mineralnih snovi v vseh prehrambnih izdelkih. Uživanje hitro pripravljenih in gotovih živil z visokim deležem beljakovin (mesa), maščob, ogljikovih hidratov v obliki sladkorja, testenin, kruha in peciva so glavni vzroki za zakisanost telesa. Če temu dodamo še premajhno količino sveže zelenjave in sadja ob pitju sladkih pijač namesto navadne vode, postane zakisanost kronično stanje.
Prehrana naših prednikov iz kamene dobe in kasneje je vsebovala približno 78 odstotkov bazične rastlinske hrane v obliki listov, rastlin, semen, oreškov in sadežev ter le manjši delež, približno 22 odstotkov, beljakovin živalskega porekla in dela ogljikovih hidratov, medtem ko je razmerje hranilnih snovi v prehrani naše zahodne civilizacije ravno obratno. Žal se naša genska osnova, prilagojena na pretežno bazične hranilne snovi, v obdobju po spremenjenem načinu prehrane po agrarni revoluciji pred 10.000 leti (in še posebej med moderno industrijsko predelavo hrane) ni spremenila, zaradi česar se danes pojavljajo številne kronične bolezni.
Zakisanost zaradi stresa in diet
Naglica in duševno-telesne obremenitve vplivajo na biokemijo telesnih tekočin in dobesedno vodijo v stanje kronične zakisanosti. Seveda nam športna aktivnost ne škoduje, ker se človek povprečno giblje premalo, vendar pa mora ob rednih fizičnih naporih čim prej nadomestiti bazične mineralne snovi. Podobno velja tudi za različne shujševalne diete in postne kure oz. postenje, kjer je treba paziti na povečano sproščanje kislih presnovnih produktov med razgradnjo telesnih tkiv (beljakovine in maščobni depoji), ki močno obremenjujejo kislinsko-bazično ravnovesje. Zato je treba telesu dodajati primerno dnevno količino bazičnih mineralnih snovi (v obliki primerne mešanice bazičnih vitalnih mineralov), da bi preprečili prekomerno črpanje telesnih mineralnih rezerv iz kosti.
S povečanjem nastajanja kislin v telesu pa imajo probleme tudi kadilci, tisti, ki uživajo v pivu, močnih alkoholnih pijačah, zagotovo škodijo tudi sladke gazirane pijače ki povečujejo kislost v telesu. Vsako obolenje, zlasti če se zdravi z antibiotikom, pa še dodatno obremeni oziroma spremeni presnovo in posledično pripomore k zakisanosti telesa.
Živila, ki nam pomagajo
Hranila, bogata z magnezijem, kalcijem in kalijem. Ta poskrbijo za nevtralen ali bazičen pH. Tak pH kostem pomaga, da absorbirajo kalcij in so na ta način bolj trdne. Sveže sadje in zelenjava sta najboljša vira bazičnega kalija (še posebej rozine in špinača).
Živila, ki se jih izogibamo
Procesirana hrana, hrana, vložena v kozarce, obroki v restavraciji, še posebno hitra hrana. Kar je ironično, je, da milijone ljudi uživa mlečne izdelke, bogate s kalcijem (mleko, sir, jogurt), da bi obdržali kosti. Ampak večina mlečnih izdelkov povzroča zakisanost. To morda razloži dejstvo, zakaj je v nekaterih državah visoka stopnja osteoporoze, čeprav veliko ljudi uživa velike količine mlečnih izdelkov.
Kako jesti za uravnotežen pH?
Omejite vnos soli. Sol je sestavljena iz natrija in klorida. Ta kombinacija vodi v nizko zakisanost. Zdravi ljudje potrebujejo le 1.300 mg natrija na dan. Ko nakupujete živila, preberite nalepko s sestavo. Raje se odločite za svežo hrano in ne kupujte vnaprej pripravljenih obrokov, ki navadno vsebujejo ogromno soli.
Jejte veliko zelenjave. Stremite k temu, da bo ena tretjina vaših obrokov sestavljena iz sveže ali zamrznjene zelenjave in sadja. Ne kupujte zelenjave v pločevinkah, saj vsebujejo dodano sol, konzervirano sadje pa vsebuje dodan sladkor. Zdrav nasvet je tudi, da polovico krožnika napolnite z zelenjavo, četrtino z ribo ali drugimi beljakovinami, preostalo četrtino pa z manjšim delom škroba (sladki krompir, rjav riž).
Pijte dovolj vode vsak dan. Izogibajte se sladkanim pijačam, alkoholu, kavi, ki še dodatno poveča dehidracijo. Voda je tudi v sadju in zelenjavi. Če pojeste manj sadja in zelenjave, je sploh pomembno, da pijete dovolj vode. Nasvet: v vodo dodajte sok limone, ki deluje bazično.
Živila, ki delujejo kislo: govedina, kruh in pekovska peciva (bela in rjava moka), kosmiči (vsi, tudi polnozrnati), mleko, svinjina, riž (beli), testenine, krompir.
Živila, ki delujejo ekstremno kislo: alkohol, kruh (polnozrnat), sir, piščanec, umetna sladila (aspartam, saharin), kava in črn čaj, jajca, oreščki (orehi, arašidi), riž (rjavi), klobase.
Živila, ki delujejo bazično: sadje, zelenjava.
Živila, ki delujejo ekstremno bazično: kokosova voda, datlji, rozine, špinača.
V sodelovanju z revijo Nika