Uvod
Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja v celici in izven nje je predpogoj za normalen potek vseh encimsko vodenih procesov presnove človeškega telesa. Razmerje kislin in bazičnih snovi v telesu pa ni pomemben samo za ohranitev zdrave presnove, temveč je pomemben za strukturo in delovanje vseh proteinov, prepustnost celične membrane, razporeditev in vzdrževanje ravnotežja elektrolitov ter normalnega delovanja vezivnega tkiva. O vlogi in stanju vezivnega tkiva se žal govori zelo redko, čeprav igra pomembno vlogo pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja. Vzdrževanje pH vrednosti v telesnih tkivih in tekočinah mora biti natančno vodeno. Dolgotrajne motnje v kislinsko-bazičnem ravnotežju po sedanjih znanstvenih spoznanjih predstavlja velik dejavnik tveganja pri pojavu kroničnih obolenj.
Puferski sistemi za nevtralizacijo kislin
Puferski sistemi krvi in drugih telesnih tekočin vežejo močno kisle ali alkalne snovi in jih nevtralizirajo.
Pri vseh procesih presnove se kopičijo kisli H+ protoni, ki jih morajo ledvica izločiti. Večji del izločenih H-ionov se vezanih na puferske snovi izločajo v obliki fosfatov ali anionov organskih kislin. Puferske snovi vežejo presežek H+ ionov ali pa jih sproščajo v bazičnem okolju.
PH vrednost v krvi se spreminja jo le v ozkem področju, zaradi izločanja kislih produktov presnove, ki jih nevtralizirajo različni pufersrski sistemi krvi: bikarbonatni pufer, beljakovinski ter hemoglobinski pufer. Najvažnejši puferski sistem je bikarbonatni pufer, ki deluje po sledečih reakcijah: CO2 + H2O ↔HCO3 – + H+(Shema 1). Pomembnost tega puferskega sistema je prav v tem, da ne nevtralizira samo H+ ionov, temveč lahko spremeni koncentracijo obeh puferskih komponent, bodisi z dihanjem, v jetrih ali z ledvicami. Tako se v telesnih tekočinah in tkivih lahko nevtralizirajo kisline (acidoza) ali pa bazične snovi (alkaloza): H+ ione vežejo bikarbonatni ioni v ogljikovo kislino, ki končno razpade v vodo in ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid pa se z dihanjem izloči iz telesa, medtem ko se kisli ioni vezani na puferske anione izločajo preko ledvic z urinom. Ledvica igrajo pri izločanju kislih produktov najvažnejšo vlogo pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja v telesu. Pri povprečni prehrani z uživanjem industrijsko pridobljene hrane je vrednost pH urina ca. 5.5. pri dalj trajajoči acidozi vrednosti padejo še nižje, kar povzroča popolno prenehanje puferskega delovanja ledvic. Izločanje kislin z urinom sledi na več načinov: manj kot 1% kislin se izloči kot kisline, preostali del kislin pa se izloči v obliki soli (fosfatov), uratov (sol sečne kisline), citratov itd. To pomeni, da izločanje kislin lahko poteka le ob prisotnosti dovolj velike koncentracije bazičnih mineralov, ki lahko nevtralizirajo kisline (fosforno in žvepleno). V primeru pomanjkanja bazičnih mineralnih snovi, ledvica ne morejo izločati kisline, temveč jih mora telo odložiti na različnih mestih, jih delno nevtralizira s pomočjo prisotnosti bazičnih mineralov, delno pa jih izkristalizira in odloži v vezivnem tkivu medceličnega osnovnega sistema. Vsekakor je za telo škodljivo odlaganje tako vezanih organskih odpadnih snovi skupaj z vsemi toksičnimi snovmi zaužitih z moderno prehrano.
Presežek kislin v telesu ali acidoza se odraža na vseh delih telesa
Po najnovejših raziskavah, ki potrjujejo že v preteklosti objavljene hipoteze o negativnem delovanju trajne acidoze ali zakisanja na telo, da dalj trajajoča acidoza povzroča velike spremembe v zgradbi in delovanju vezivnega tkiva in skeleta. Odvečne kisline se pri dalj trajajoči zakisanosti začasno odlagajo v vezivnem tkivu, kar ima dolgotrajne in pogosto nepopravljive posledice za zdravje človeka. Vezivno tkivo je sestavljeno iz posebnih snovi imenovanih proteoglikanov, ki imajo sposobnost vezati velike količine vode. Sposobnost vezave vode pa se v stanju zakisanosti zmanjša na račun vezave nosilcev kislosti ali H+ ionov. Tako se v vsej medceličnini odlagajo kisline, ki zmanjšujejo normalno delovanje medceličnine s stalnim odlaganjem kislih odpadnih snovi. Kisli odpadni produkti pa se odlagajo tudi v sklepih, kjer je hrustančno tkivo sestavljeno pretežno iz enakih snovi tj.j. proteoglikanov, ki pri povečani zakisanosti vežejo namesto vode H+-ione. Tako spremenjeno hrustančno tkivo je mnogo manj elastično in podvrženo poškodbam. Poleg tega se v sklepih odlagajo tudi kristali sečne kisline, zaradi dalj trajajoče zakisanosti. Kristali sečne kisline se odložijo v sklepe potem , ko se napolni s kislimi odpadnimi snovmi celoten fiziološki prostor medceličnine telesa. Novejše raziskave Cseuzove in sod., (2006) govorijo, da gre pri reumi in poliartritisu za posledico odvečnega odlaganja kislin v telesu.
Vpliv prehrane
Pri današnjemu načinu prehrane človeka gre za stalno uživanje hrane, ki povzroča zakisanje telesa, zaradi visoke vsebnosti beljakovin in ogljikovih hidratov ob istočasnem skromnem deležu sadja in zelenjave. Pri takem razmerju hranilnih snovi z viškom beljakovin in ogljikovih hidratov v hrani gre za obilno uživanje živil, ki povzročajo tvorbo kislin (Žveplena, zaradi vsebnosti žvepla v amino kislinah mesa, ter fosforna kislina zaradi visokega deleža fosforja v žitaricah), ki vodijo v kronično zakisanje. Nasprotno so naši predniki kot lovci in nabiralci hrane v času od kamene dobe do agrarne in industrijske revolucije uživali pretežno hrano, ki je vsebovala višek bazičnih snovi ob relativno nizkem deležu beljakovin (mesa divjih živali) in ogljikovih hidratov.
Poleg prehrane pa je pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja važno delovanje ledvic, ki morajo dnevno izločiti višek med presnovo nastalih kislin. Novejše raziskave so namreč pokazale, da se sposobnost delovanja oz. izločanja ledvic s starostjo zmanjšuje po 40.letu starosti za 10% v 10 letih. Pri nespremenjeni prehrani človeka, ki povzroča stalno nastajanje viška kislin, je po tej starosti kronična zakisanost eden glavnih problemov in vzrokov za stalno porast kroničnih obolenj človeka.
Reumatoidna obolenja kot posledica zakisanja telesa
Zadnje raziskave so pokazale, da gre pri pacientih z reumatoidnem artritisom za posledice z nepravilno prehrano povzročene kronične acidoze ali zakisanje (Cseuz in sod., 2006). Pri zakisanju oz. povečani koncentraciji kislin v telesu se del kislin nevtralizira s pomočjo iz kostnega tkiva sproščenih mineralnih snovi (Ca,Mg,K..). Že številne raziskave v in vitro poskusih in pri pacientih so pokazale, da neznatne spremembe pH vrednosti v telesnih tekočinah povzročijo velike spremembe v presnovi kalcija. Tako presežek živil, ki povzročajo nastajanje kislin v telesu ob revnem deležu bazičnih snovi vodi do izgube kalcija in drugih mineralov iz kostnega tkiva in do zmanjšane gostote kostnega tkiva (Arnett in Dempster, 1986,1990; Arnett in Spowage, 1996; Bushinsky, 1985,1986,1987,1995,1997,1998,2001).
Številne raziskave izravnave kislinsko-bazičnega ravnotežja so potrdile pozitivni učinek dodajanja bazičnih mineralnih snovi pri človeku. Raziskave so pokazale, da določene shujševalne diete (Atkinsonova dieta) povzročajo močno zakisanje telesa pri enostransko zvišani prehrani beljakovin in skromnemu deležu zelenjave in sadja. Ob dodajanju bazičnih mineralnih snovi pa so lahko preprečili negativno izplavljanje mineralnih snovi iz kostnega tkiva. Pri povečani obremenitvi telesa z viškom kislin pride tudi do povečane aktivnosti katabolnega učinka in do izgube telesne mišične mase. Zmanjšanje mišične mase je opaziti zlasti z napredujočo starostjo, kjer gre poleg omenjene zmanjšane sposobnosti izločanja kislin preko ledvic do kroničnega sistemskega zakisanja.
Delovanje kronične zakisanosti na vezivno tkivo
Vezivno tkiva predstavlja zelo pomembno prehodno pot za transport presnovnih produktov (kisika, CO2 , hranilnih snovi, elektrolitov, kislin, baz itd. Glavni sestavni deli vezivnega tkiva, močno razvejane molekule kompleksov beljakovin in sladkorjev (proteoglikani), spremenijo svoje fizikalno-kemijske lastnosti že pri neznatnih spremembah ph vrednosti telesnega okolja. Glukozaminoglikanski del teh kompleksnih snovi proteoglikanov ima zaradi številnih sulfatnih skupin visoko negativen naboj, kar omogoča vezavo vodnih molekul, ki so potrebne za elastičnost in fleksibilnost vezivno tkivne strukture (Slika 1).
Slika 1: Struktura vezivnega tkiva – shematsko.
Če pride v primeru latentne acidoze ali kroničnega zakisanja do nevtralizacije negativno nabitih sulfatnih delov molekule proteoglikanov, se zmanjša vezava vode in tako spremeni elastičnost in fleksibilnost vezivnega tkiva.
Hrustančno tkivo sklepnih površin vsebuje poleg proteoglikanov še hialuronsko kislino, ki imata skupaj močan negativen naboj z visoko sposobnostjo vezave vode. Pri zakisanju sklepne tekočine se zaradi zmanjšane količine vezane vode zmanjša tudi elastičnost sklepnega hrustanca, ki je veliko manj odporen pri večjih mehaničnih obremenitvah.
Posledice spremenjenega hrustanca so hitrejše in pogostejše poškodbe in obraba hrustančne površine, ki se manifestirajo v obliki vnetnih sprememb in deformacij hrustanca (Slika 2). Spremenjene vrednosti pH sklepne tekočine se pojavijo pri pacientih z reumatoidnem artritisom.
Slika 2: Spremembe na sklepnem hrustancu in sklepni ovojnici
Zakisanje telesnih tekočin in tkiv povzroča zmanjšano filtracijsko sposobnost vezivnega tkiva, zaradi česar pride do slabše oskrbe zlasti tistih delov vezivnega tkiva, ki imajo manjšo oskrbo s končno cirkulacijo krvi in limfe. Na splošno je pri sistemskem zakisanju prizadet ves gibalni aparat, zlasti tetive in vezi. Zato je pri športnikih pri pogostih stanjih zakisanja (poleg nepravilne prehrane še zakisanost zaradi intenzivnih naporov ali vadb-laktatna acidoza) pojav poškodb vezivnega tkiva še pogostejši. Pri vseh vrstah športa je pravilna oskrba z bazičnimi mineralnimi dodatki izrednega pomena, saj se jim tako podaljša in zveča fizična sposobnost (zaradi zmanjšane laktatne acidoze) in zmanjšajo ali preprečijo poškodbe gibalnega aparata.
Tako se je v klinični raziskavi s pacienti z bolečinami v hrbtenici brez funkcionalnih sprememb hrbtenice pokazal pozitiven učinek dodajanja bazičnih mineralnih soli. Po oskrbi z bazičnim snovmi se je zaradi zmanjšane stopnje zakisanosti telesne tekočine in tkiv zmanjšala stopnja občutljivosti na bolečine in povečala gibljivost hrbtenice in telesa. Poleg tega se je v študiji pokazala zmanjšana dnevna uporaba protivnetnih antireumatičnih zdravil, ki so jih med raziskavo uporabljali.
Pri zdravljenju kroničnih obolenj gibalnega aparata pa je potrebno tudi dolgotrajno dodajanje bazičnih mineralnih dodatkov za izravnavo kislinsko-bazičnega ravnotežja, da tako omogočimo trajno obnovo poškodovanega vezivnega tkiva.
Najnovejša raziskava skupine pacientov z reumatoidnim artritisom, ki je vključevala 37 pacientov s sero pozitivnim stabilnim, vendar aktivnim reumatoidnim artritisom, ki so bili na terapiji z nesteroidnimim protivnetnimi preparati. Pacienti so bili v naključnemu poskusu razdeljeni v skupino, ki je prejemala bazične mineralne snovi (Basica Vita 30gr/dan) ter kontrolno skupino. Med poskusnim obdobjem so pacienti imeli enako prehrano in zdravila proti vnetju. Po 4 tedenskem obdobju privajanja je skupina določena za uživanje mineralnega dodatka začela poleg rednih zdravil uživati bazično mineralni dodatek med obdobjem 12 tednov. Pri vseh pacientih je bila poleg anamneze, opravljena po kriterijih American College of Rheumatology pregled celega telesa, pregled sklepov in zunanjosti sklepov po shemi reumatoidnega artritisa. Vsake 4 tedne so bile opravljene laboratorijske in klinične : indeks aktivnosti obolenja (Deasese Activity Score 28), telesni funkcijski indeks HAQ (Health Assesment Questionnaire), indeks življenjske kvalitete ( Rheumatoid Arthritis Quality of Life-RAQoL), individualno občutljivost na bolečino na vizualni analogni lestvici (VAS), sedimentacija krvi, koncentracijo C-reaktivnih beljakovin, serumski kalcij, magnezij, izločanje kalcija in magnezija v 24 urnem urinu ter pH vrednost jutranjega urina. V skupini , ki je dobivala bazični mineralni dodatek so opazili sledeče spremembe:
zaznavno zmanjšan občutek za bolečino po VAS metodi in DAS indeks aktivnosti obolenja
zaznavno izboljšanje gibljivosti in življenske kvalitete (RAQoL)
zmanjšanje oz. ukinitev uživanja nesteroidnih protivnetnih sredstev pri 6 od 19 pacientov
VAS indeks za bolečino se je močno zmanjšal v skupini, ki je prejemala bazično mineralni dodatek, medtem ko se je v kontrolni skupini močno povečal (Diagram 1).
Diagram 1: Procent spremembe VAS bolečinskega indeksa pri pacientih z revmatoidnim artritisom (*p<0.05, **p<0.01). Prirejeno po Vormannu in sod.,2001
prav tako je bil na kraju raziskave indeks aktivnosti obolenja (DAS 28) vskupini, ki je prejemala bazičen dodatek zaznavno nižji (Diagram 2).
Diagram 2: : Procent spremembe zmanjšane aktivnosti bolezenskega pokazatelja DAS-28
pH vrednosti urina je v skupini z bazičnim mineralnim dodatkom statistično povišal, kar je bila posledica bazičnega učinka dodanih mineralnih snovi na kislinsko-bazično ravnotežje
HAQ- telesni funkcijski indeks se je v skupini z bazičnim dadatkom izboljšal iz 1.90 na 0.74
Indeks življenjske kvalitete RAQoL se je prav tako zaznavno izboljšal iz iz 9.8 na 8.5 med raziskavo pri skupini, ki je prejemala bazičen dodatek .
Na koncu raziskave so 3 pacienti od 19 v skupini z dodatkom bazičnih mineralov zmanjšali dozo nesteroidnih protivnetnih zdravil, 3 pacienti , pa so prenehali jemati zdravila, medtem ko v kontrolni skupini ni bilo mogoče zmanjšati doze zdravila doze, enemu pacientu pa je bilo potrebno celo zvečati dozo zdravila.
Omenjena raziskava je pokazala, da igra korekcija kislinsko-bazičnega ravnotežja pri reumatoidnemu artritisu zelo pomembno vlogo. S primerno terapijo kronične acidoze povzročene s tipično zahodno dieto lahko učinkovito podpremo zdravljenje kompleksnega obolenja reumatoidnega artritisa.
V okviru te raziskave se je pokazalo vrsta pozitivnih učinkov dodajanja bazičnih mineralnih snovi v smislu izboljšanja splošnega stanja kakor tudi posameznih pokazateljev kvalitete življenja pri relativno kompleksnem obolenju reumatoidnega artritisa.
Zaradi negativnih stranskih učinkov nesteroidnih protivnetnih sredstev, ki se uporabljajo pri zdravljenju reumatoidnega artritisa, predstavlja dodajanje bazičnih mineralnih dodatkov enostavno in varno podporno terapijo pri kompleksnem zdravljenju reumatoidnega artritisa.
Dnevna izravnava
Pri današnjem načinu prehrane je pomembno upoštevati pozitivni učinek večjega deleža sadja in zelenjave v dnevni prehrani kot vira bazičnih mineralnih snovi potrebnih za izravnavo kislinsko-bazičnega ravnotežja v telesu. Oskrba telesa z bazičnimi mineralnimi snovmi je pomemben dejavnik pri preprečevanju obolenj, ki se pojavijo po porušenem kislinsko-bazičnem ravnotežju oz. pri t.i. kronični zakisanosti ali acidozi. Zaradi modernega načina prehrane lahko ohranimo primerno oskrbo telesa z bazičnimi mineralnimi snovmi in s tem zdravje skeleta in vezivnega tkiva le z ustrezno prehrano in dodatki bazičnih mineralnih snovi.
Viri so na voljo pri avtorju.
L.Krušič in A.Krušič-Kaplja