Pogosti glavoboli, mišični in trebušni krči ter slabost, motnje v delovanju srčnožilnega sistema, nezbranost in nemir so le nekateri od znakov, ki lahko opozarjajo na pomanjkanje življenjsko pomembnega minerala, magnezija. Naše telo ga ne proizvaja samo, zato moramo poskrbeti za ustrezno prehrano. Kakšne so torej posledice pomanjkanja magnezija in kakšno hrano moramo uživati za zadosten vnos?
Priporočena dnevna količina zaužitega magnezija naj bi bila po priporočilih Nemške zveze za prehrano za odraslega človeka (odvisno od starosti in spola) približno 300 do 350 mg na dan. Človeško telo sicer vsebuje okoli 26 g magnezija, od tega ga je 60 odstotkov v kosteh, kjer prispeva k njihovi trdnosti.
Magnezijeva vloga v našem telesu je večja, kot bi si sprva mislili, saj vpliva na delovanje več kot 500 encimov, udeleženih v različnih reakcijah v organizmu, nujno je potreben za gradnjo proteinov, nukleinskih kislin ali mitohondrijev, deluje kot naravni antagonist, pomembno vlogo pa ima tudi pri različnih presnovnih procesih, pri gradnji mišičnih in živčnih celic ter gradnji kosti in zob. Pomanjkanje je razlog za nastanek različnih obolenj in lahko celo za nenadno smrt, je na strokovnem predavanju, ki je potekalo konec marca v Ljubljani, povedal prof. dr. Jürgen Vormann z nemškega Inštituta za nutricionistiko in preventivo.
Pomembna vloga tudi za zdravje ledvic, ter srca in ožilja
Dolgotrajno pomanjkanje magnezija naj bi bilo povezano z razvojem hipertenzije in različnimi kardiovaskularnimi obolenji (aritmija, srčno popuščanje, motnje srčnega utripa …). Študija, ki sta jo opravili dr. Adela Hruby in dr. Nicola M. McKeown (objavljena v revija Natur Today) je pokazala nizke ravni tega minerala pri osebah z omenjenimi zdravstvenimi težavami. Magnezij namreč preprečuje krče koronarnih arterij in skrbi za normalen srčni utrip. Pomaga zavirati tudi nastajanje krvnih strdkov. Nekateri strokovnjaki zato trdijo, da je prav pomanjkanje magnezija osnovni vzrok številnih nenadnih in nepojasnjenih smrti. Številne raziskave pa opisujejo tudi povezavo med diabetesom in pomanjkanjem magnezija. Poznano je, da prenizek vnos lahko prispeva k inzulinski rezistenci. Sicer pa so sladkorni bolniki nasploh izpostavljeni večjemu tveganju za pomanjkanje in posledično tudi drugim obolenjem. Zaradi velikokrat okrnjene prehrane in predvsem drugačnega delovanja ledvic ter pogostega odvajanja vode, lahko hitro izločijo prevelike količine magnezija. Še bolj izpostavljeni deficitu naj bi bili posamezniki z diabetesom tipa 2.
Pogosti tenzijski glavoboli in migrena
Vzroki za glavobole in migrene so sicer različni, eden izmed njih je lahko tudi pomanjkanje magnezija. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, pomanjkanje magnezija. Njegov deficit namreč pripelje do preobčutljivosti mišičnih in živčnih vlaken. Posledica tega pa so napetosti v predelu ramen in vratu, ki nato povzročijo tenzijski glavobol. Hkrati pride tudi do zoženja žil v možganih, kar je poznan dejavnik, ki lahko sproži napad migrene.
Kje v hrani ga najdemo?
Magnezij vsebujejo pšenični otrobi, nekateri oreščki (predvsem indijski in arašidi), najdemo ga v ovsenih kosmičih, fižolu, grahu, špinači, bananah, vsebuje ga tudi polnozrnati kruh in testenine ter nekatere ribe. Ker pa je naša prehrana neuravnotežena in osiromašena, lahko pride do pomanjkanja magnezija. Velik faktor je tudi stres, pa tudi določena fiziološka stanja, kot so driska, bruhanje, pogosto pitje alkohola, sladkorna bolezen, težave s ščitnico, pojavi se lahko tudi v primeru zajedalcev in kandide ali ob jemanju določenih zdravil (npr. diuretikov, kemoterapevtikov in antibiotikov. Ravno zato je magnezij priporočljivo uživati kot dodatek prehrani. Kakovostna prehranska dopolnila vedno poiščite v lekarni.
V sodelovanju z revijo Za moje zdravje