Ali ste vedeli, da citrusi iz telesa odstranjujejo kisline?
Izčrpanost, povečana občutljivost za stres, glavoboli in/ali bolečine v sklepih – to so najpogostejše tegobe, katerim v številnih primerih botruje zakisanost. Z bazično prehrano je možno odvečno kislino nevtralizirati in jo spraviti iz telesa. Vendar pa obstaja vprašanje, katera živila so kisla in katera živila so bazična. O tem obstajajo številne napačne razlage.
Zmota 1: Kisli sadeži telo preplavijo s kislino.
Vsakdo ve: če ugriznete v limono, vam usta potegne skupaj, saj je limona tako zelo kisla. Tudi jabolka, pomaranče, češnje ali grozdje vsebujejo sadne kisline, ki imajo izrazit okus. To, česar ne moremo okusiti, je nekaj drugega: sadje ima tudi visok delež bazičnih mineralih snovi z učinkom razkisanja. Vendar pa naš jezik za zaznavanje le-tega nima nobenih senzorjev in lahko okuša le kislo.
Zmota 2: Živila kislega okusa stopnjujejo zakisanost.
Velja ravno nasprotno: z obilico bazičnih mineralnih snovi bogato sadje spodbuja razgradnjo kislin. V celoti gledano ima sadje zaradi tega bazičen učinek. Nasprotno temu pa kruh in pekovski proizvodi, meso in mlečni izdelki zaradi visokega deleža beljakovin prispevajo k tvorbi kislin.
Zmota 3: Ribe morajo biti čim pogosteje na jedilniku.
Malo maščob, zato pa visokokakovostne beljakovine in za ožilje zdrave Omega-3-maščobne kisline – veliko dobrega se skriva v ribi. Zaradi tega strokovnjaki za prehrano svetujejo, da naj bodo ribe na jedilniku vsaj enkrat za teden. Vendar pa, kdor je zakisan, mora skrbno paziti na kislinsko-bazično ravnovesje. Riba deluje na telo močno kislinsko, kajti njene beljakovine so sestavljene iz aminokislin z vsebnostjo žvepla in fosforja, ki se pri presnovi razgradijo v kisline. Zato je zelo pomembno, koliko solate ali zelenjave se poje poleg ribe – samo v tem primeru se namreč lahko zagotovi tudi kislinsko-bazično ravnovesje.
Zmota 4: Mlečni izdelki krepijo kosti.
Kdo želi poskrbeti za močne kosti, mora v svojo prehrano vključiti veliko kalcija. Kot klasičen vir te mineralne snovi veljajo mlečni izdelki. Pri tem pa nastopa sledeča težava: mlečni izdelki vsebujejo veliko beljakovin, ki se v telesu razgradijo v kislino. Za nevtraliziranje odvečne kisline so v presnovi potrebne mineralne snovi, kot je kalcij – ki pa se odvzema od kosti. Če se uživa veliko mlečnih izdelkov, ne da bi se pri tem istočasno povečalo tudi količino tvorcev baz, obstaja nevarnost, da se na dolgi rok gostota kosti zmanjšuje, namesto da bi se povečevala.
Zmota 5: Sladkor učinkuje kislo.
Strokovnjaki za prehrano vedno znova poudarijo, da je preveč sladkorja v prehrani škodljivo zdravju. Za kislinsko – bazično ravnovesje pa to ne velja: v presnovi se sladkor obnaša nevtralno, torej ne prispeva k zakisanosti. Vendar pa kljub temu ni priporočljivo uživati prekomerne količine sladkarij, saj to prispeva k prekomerni teži, poleg tega pa se povečajte tveganje za razvoj sladkorne bolezni, sladkor pa škoduje tudi zobem.
Zmota 6: Pri dieti razkisanje poteka samodejno.
Vsakdo, ki z namenom hujšanja močno reducira kalorije, verjetno pozna ta učinek: čez nekaj dni se začne kriza hujšanja. Kazalec tehtnice vztraja na isti številki, pri številnih se pojavijo glavoboli in ni prave storilnosti pri delu. Za vsem tem pogosto tiči zakisanost, kajti pri razgradnji maščobnih blazinic se tvorijo tako imenovane keto kisline. To nima negativnega učinka samo na dobro počutje, temveč zavira tudi nadaljnjo razgradnjo maščob. Zaradi tega je pri shujševalni dieti še posebej pomembno, da se ob tem poskrbi tudi za bazične mineralne snovi.
Zmota 7: Kava stopnjuje zakisanost.
Kavo kot trendovsko pijačo se pogosto označuje kot tvorca kisline, saj spodbuja proizvajanje želodčne kisline. To ima sicer lahko za posledico zgago, torej vračanje želodčne kisline, vendar pa do zakisanosti v metabolizmu zaradi tega ne pride. Namreč med „kislim želodcem“ in obremenitvijo telesa s kislino ni nobene povezave. Kava zaradi vsebnosti bazičnih mineralnih snovi celo poskrbi za rahel presežek baz!
Zmota 8: Zakisanost se lahko dokaže s testnimi trakovi.
V trgovinah so na voljo testni trakovi, ki s spremembo barve izmerijo pH-Vrednost urina. Pri tem rdeča barva pomeni visok delež kisline. Vendar pa je ta vrednost samo pogojno merodajna, saj tekom dneva zelo močno niha. Meritev je smiselna le, če se urin zbira več kot 24 ur. Bolj zanesljive so metode testiranja, pri katerih se kislinsko-bazičen status ugotavlja v krvi. Vendar pa je to izvedljivo smo pri zdravniku.
Zmota 9: Telo vedno lahko samo uravnava zakisanost.
Da naša presnova lahko učinkovito deluje, je potrebno vzdrževati konstantno pH-vrednost. Za to poskrbijo različni mehanizmi; na tak način odvečna kislina „postane neškodljiva“ s pomočjo mineralnih snovi, ki tvorijo baze. Če se telesu ne dovaja baz v zadostni meri, sistem pride do svoje meje. Tudi če je pH-Vrednost v krvi še v območju normalne vrednosti, se lahko že pričnejo kazati zdravstvene težave, kot so na primer bolečine v sklepih.
Zmota 10: Mladi ljudje se ne soočajo z nevarnostjo zakisnosti.
S starostjo se povečuje tveganje za zakisanost, saj nekoliko pojenja delovanje ledvic. Vendar ne to že dolgo ne pomeni več, da to ne more prizadeti tudi mladih ljudi. K najpomembnejšim sprožilcem zakisanosti spadajo z vitamini skromna prehrana, hitra prehrana, gazirane pijače, stres, kot tudi pomanjkanje gibanja – torej nezdrav način življenja, ki je široko razširjen v vsakem starostnem obdobju.
Zmota 11: Zdrav obrok bi moral vsebovati malo mesa in veliko prilog.
To drži samo deloma. Ker se meso in klobase prištevajo k najmočnejšim tvorcem kislin, so odločilno udeleženi pri nastajanju zakisanosti. Vsakdo, kdor tega uživa manj, dela nekaj dobrega zase. Če se namesto tega usmerite na testenine, riž ali proso, se kislinsko-bazično ravnovesje tudi ne bo kar izboljšalo. Tudi ta živila so – tako kot žito in pekovski proizvodi – tvorci kislin, saj vsebujejo beljakovine. Polovica jedi na krožniku bi morala zato predstavljati solata, zelenjava in sadje. Želite izvedeti, koliko kislin tvori vaša prehrana? To vam bo pokazala vaša kislinsko-bazična tabela živil.
Razkisanje zmanjšuje bolečine v hrbtu
Če se kislinsko-bazično ravnovesje poruši, prične telo kopičiti odvečno kislino v veznem tkivu. S tem vezno tkivo izgublja svojo sposobnost za vezavo vode in s tem svojo fleksibilnost. Ker tkivo ni več elastično, se povečuje dovzetnost za poškodbe kit in vezi, pogosteje pa lahko prihaja tudi do bolečin v mišicah in sklepih. V eni od opazovalnih terapij je 82 bolnikov s kroničnimi bolečinami v hrbtu štiri tedne vsak dan jemalo bazični preparat mineralnih snovi Basica Vital. Pri več kot 90 odstotkih testirancev so se s tem bolečine znatno zmanjšale, njihova gibljivost pa se je izboljšala. Poleg tega pa so potrebovali tudi manj sredstev proti bolečinam.
