Evropski dan antibiotikov obeležujemo vsako leto 18. novembra. Namen tega dneva je ozaveščati o tveganjih, povezanih z neustrezno rabo antibiotikov, in izpostaviti pomen preudarne rabe teh zdravil. V zadnjih letih so se pobudi pridružile tudi številne institucije in Svetovna zdravstvena organizacija, tako da obeležitev poteka po celem svetu.
Antibiotiki so zdravila, ki delujejo na bakterije tako, da jih ubijejo ali preprečijo njihovo rast. Uporabljajo se za zdravljenje bakterijskih okužb ljudi, živali in tudi rastlin. Obstaja več razredov antibiotikov, ki se razlikujejo po kemijski sestavi in protibakterijskem delovanju. Antibiotik lahko učinkuje proti eni ali več bakterijskim vrstam, zato ni vsak primeren za zdravljenje vsake okužbe.
O odpornosti ali rezistenci bakterij proti antibiotikom govorimo takrat, ko nekateri antibiotiki izgubijo sposobnost uničiti ali preprečiti rast bakterij. Odpornost bakterij proti antibiotikom je naraven pojav, ki nastane zaradi mutacij genov bakterij. Vendar pa čezmerna in neustrezna uporaba antibiotikov pospešuje nastanek odpornih bakterij in njihovo širjenje. Antibiotiki občutljive bakterije uničijo, odporne bakterije pa se ob izpostavljenosti antibiotikom še naprej razmnožujejo. Te odporne bakterije se lahko širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki niso jemale antibiotikov.
O neustrezni uporabi antibiotikov govorimo, kadar jih jemljemo z napačnim namenom ali nepravilno. Antibiotike uporabljamo v napačen namen (po nepotrebnem), kadar jih npr. jemljemo za zdravljenje virusnih okužb (večina prehladov in gripa), proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. V takšnem primeru zdravstvenega stanja ne bomo izboljšali zaradi jemanja antibiotikov. Antibiotiki niso zdravila za znižanje povišane telesne temperature, niti ne za lajšanje simptomov akutnih virusnih okužb dihal. Antibiotike uporabljate nepravilno, če skrajšate trajanje zdravljenja, zmanjšate odmerke ali antibiotikov ne jemljete tako pogosto, kot je predpisano (zdravilo vzamete enkrat namesto predpisanih 2-ali 3-krat na dan). V tem primeru v telesu nimate zadostne količine zdravila, zato bakterije preživijo in lahko postanejo celo odporne proti antibiotiku, ki ste ga prejemali. O tem, koliko časa in kako jemati antibiotik, vedno upoštevajte navodila zdravnika.
Ker antibiotiki ne zdravijo virusnih obolenj, kot je prehlad, moramo za zdrav imunski sistem, ki nas ščiti pred okužbami, poskrbeti sami z izdelki, ki krepijo imunski sistem in vsebujejo kombinacijo aktivnih učinkovin, kot so naravni vitamin V, vitamini B kompleksa, beta glukan, cink, vitamin D, kolostrum, mlečnokislinske bakterije, inulin. Pomembno je, da poskrbite za kompleks omenjenih učinkovin in tako poskrbite za podporo zdravemu imunskemu sistemu. Tak izdelek je na primer KinderImmun.
Vir: www.nijz.si