Izčrpanost, prebavne motnje, nihanje ravni energije in razpoloženja, težave s spanjem, glavoboli, zamegljene misli in slabša zbranost, težave z dihanjem in spremembe na koži. To je nekaj najopaznejših znakov, s katerimi skuša telo »pritegniti« pozornost in sporočiti, da je – če ni drugih resnejših diagnosticiranih obolenj – mogoče čas za razbremenitev organizma.
In če običajno ob koncu zime in prihodu pomladi omare in stanovanja očistimo »navlake«, ki se je nakopičila v tem času, je podobno tudi z našim telesom. Hvaležen bo temeljite – notranje in zunanje – prenove.
Naše telo je vsakodnevno izpostavljeno številnim škodljivim snovem (toksinom), ki vanj ne prodirajo le prek prebavnega trakta, ampak tudi prek dihala in skozi kožo. Obremenjenost človeškega organizma s toksini se je z razvojem ter s spremenjenimi življenjskimi in prehranjevalnimi navadami v zadnjih desetletjih drastično povišala. Kljub raziskavam tudi strokovnjaki še nimajo končnih odgovorov, kaj vse in v kolikšnem obsegu vpliva na vzajemno delujoče degenerativne procese v človeškem organizmu, ki se sčasoma lahko odražajo v obliki kroničnih ali akutnih težav in obolenj. Preprostega in enotnega odgovora, kako se na škodljive snovi odzove človekovo telo, pa raziskovalci nimajo.
Ne vemo še, od česa vsega je odvisno, da bo izpostavljanje določenemu toksinu izzvalo, na primer rakavo obolenje, pri drugem posamezniku in ob še večji izpostavljenosti pa ne bo prišlo do škodljivih posledic za zdravje. Je pa različno odzivanje posameznikov na toksine odvisno od razlike v številu encimov citokromov P450 (encimi, ki s pomočjo kisika razstrupijo kemične snovi in so najpomembnejša družina encimov med oksigenatami , encimi, ki katalizirajo posebne metabolične reakcije). Takšne variacije imajo lahko učinek in posledico zaželeno močnejši ali pa deficitarni odgovor. V ozadju posledičnega odgovora sistemov za detoksifikacijo in encimskega delovanja je genetski mejkap oziroma kako se izraža gen CYP450. Polimorfizmi gena so ključnega pomena za razumevanje zmanjšane ali ustrezne aktivnosti encima CYP450.
Primerna prehrana je branik zdravja
Seveda obstajajo določene smernice in priporočila, kako živeti, kako se prehranjevati ter skrbeti za telesno in duševno zdravje. Vendar pa že izraza »priporočilo in smernice« povesta, da poznane formule, ki bi zagotavljala popolni odgovor obrambnega mehanizma telesa pred opisanimi vplivi, še ne poznamo v celoti in je najverjetneje še nekaj časa ne bomo. To pa ne pomeni, da nam ni treba skrbeti zase in da naravnim procesom razbremenjevanja organizma, ki potekajo v telesu, ni potrebna dodatna opora.
Obstaja več kot dvesto objavljenih študij, ki kažejo, da prehrana, bogata z zelenjavo, s sadjem in stročnicami zmanjšuje nastanek raka. Prav tako se prehrani pripisuje ključen pomen v etiologiji 35 % vseh vrst raka.
Poleg beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov zdrava prehrana poleg ustreznega delovanja detoksifikacijskega sistema zahteva tudi vnos pomembnih fitokemikalij: flavonoidov (večina sadja in zelenjave), karotenoidov (rumena in oranžna zelenjava in sadje, temno zelena listasta zelenjava), glukozinolatov (brokoli, zelje, cvetača), terpnoidov in D-glukaratov (jabolka, brstični ohrovt, brokoli, stročji fižol). Zato je pomembno upoštevati priporočila o zadostnem vnosu fenolov in polifenolov v sadju, a posebno jagodičastem sadju, čaju in kavi, kot so diterpeni in triterpeni v rožmarinu in drugih začimbah, karotenoidi, izotiocianati in D-glukarati iz zelenjave.
Čas je za pomladno prenovo
Po dolgi zimi v spomladanskem času sledimo ritmu narave in izkoristimo prijetnejše vreme, ki kar vabi, da po mračni in sploh letošnji izjemno hladni zimi čim več časa preživimo na prostem. Sprehodi, hitra hoja, vzponi, tek, igra z otroki ali domačimi živalmi, vadba na zunanjih napravah, kolesarjenje, ples, plavanje – vse to so dosegljive dejavnosti, s katerimi poženemo v tek srce, krvni obtok in se predihamo. Priporočljivo je tudi krtačenje telesa, ki ga je mogoče opraviti na suhem telesu pred prhanjem, prijetno pa bo delo tudi krtačenje pod prho. Poskrbimo, da se naše telo preznoji; seveda ne pozabimo, da ustrezno nadomestimo izgubljeno tekočino in vnesemo ustrezne hranilne snovi. Nenadnih ekstremov se po dolgi zimi izogibamo v prehrani in tudi telesni dejavnosti
Posebno poglavje razbremenjevanja telesa po »zimskem spanju« je prehrana, eden izmed branikov zdravja. Aminokisline, biotin, kalcij, holin, krom, baker, flavonoidi, kalij, cink, folati, jod, železo, magnezij, mangan, maščobne kisline omega 3, beljakovine, selen, pantotenska kislina, vitamini A, B 1, B 12, B 2, B 3, B 6, C, D, E, K – to je le nekaj od več kot 40 hranilnih snovi, ki jih v ustreznem razmerju telo potrebuje za zdravje, ki pomagajo razksisati telo in preprečiti pojav ter razvoj kroničnih bolezni.
Avtor in vir: Revija za moje zdravje