Stres in strah sta glavna dejavnika, ki vodita pri človeku do t.i. »burn-out« sindroma, kar lahko po pomenu prevedemo v kronično utrujenost ali izčrpanost. V kolikor traja stanje strahu in stresa predolgo, temu pa se pridruži še negativno mišljenje, se človeku zmanjša življenjska energija. Na nivoju presnovnih procesov se pojavijo spremembe, ki se kažejo v pomanjkanju kisika in mineralnih snovi v telesu. Na telesnem nivoju se takšno stanje kaže v obliki mišičnih krčev ali ohlapnosti oz. mišične utrujenosti.
Zelo redko govorimo o strahu v vsakdanjem življenju, temveč se ljudje pritožujejo zaradi preobremenitve, stalnega delovnega pritiska, konkurence, hektike, prevelikih zahtev in pomanjkanja časa. Vse oblike človeške tesnobe današnjega časa lahko pripisujemo različnim oblikam manifestacije strahu. V tem stanju se na biokemičnem nivoju v možganih začnejo izločati kemične snovi benzodiazepini, zaradi česar se občutek strahu še poveča. Telo se na to odzove z izločanjem snovi, ki povzročajo sproščanje napetosti mišic in živcev. Pri teh procesih celotno telo uporabi veliko mineralnih snovi, kot so kalcij, magnezij in kalij, ter kisika, encimov, adenozintrifosfata, ki hrani in prenaša energijo med celično presnovo.
Ti procesi pri dalj trajajočem stresnem stanju povzročijo pomanjkanje omenjenih snovi. Ob zmanjšani dobavi kisika celicam se med anaerobnimi procesi poveča količina kislin, ki še nadalje trošijo vse razpoložljive mineralne in energijske snovi. Človeško telo pri povečani zakisanosti in pomanjkanju mineralov in kisika, to je v stanju strahu, pričenja zmanjševati regulacijo mišične napetosti, ter še poveča mobilizacijo mineralnih snovi iz tkiv, vezivnega tkiva, mišic, žlez in kosti. Zaradi teh sprememb pride do spremenjenega (povečanega ali zmanjšanega) mišičnega tonusa v smislu napetosti, ne samo v prečno-progasti muskulaturi, temveč tudi v gladkih mišicah prebavnega trakta, ter mišičnega sloja ožilja. Posledice sprememb mišične napetosti teh važnih organskih sistemov, se pokažejo kot prebavne motnje, povečan krvni pritisk, utrujenost, živčnost ali povečana vzdražljivost itd.
Ti problemi natančno odgovarjajo sliki simptomov »burn-out« sindroma. Na nivoju biokemičnih procesov se dogajajo sledeče spremembe:
- 1. Procesi, ki se sprožijo kot reakcije na stanje stresa ali strahu, imajo za posledico sproščanje kemičnih snovi, ki aktivirajo simpatični živčni sistem, odgovoren za stanje napetosti.
- 2. Pri vseh stanjih strahu in stresa, v zaprtih in klimatiziranih prostorih, pri večji utrujenosti, pomanjkljivemu ali pretiranemu gibanju, pri uživanju nikotina, strupov hrani, pri lakoti, prekomerni prehrani, pomakanju svetlobe, človek vdiha s kisikom še dodatne pozitivne ione, kar označujemo kot verigo pomanjkanja kisika ali hipoksična kaskada.
- 3. Delni ali parcialni pritisk kisika v krvi se zmanjša.
- 4. Oskrba celic s kisikom, aminokislinami, glukozo in maščobnimi kislinami se močno zmanjša, zaradi česa se zmanjša produkcija molekul ATP (vira energije v celicah).
- 5. Ionske črpalke med kalijem/natrijem in kalcijem/magnezijem zmanjšajo njihovo delovanje, zaradi česar se zmanjšuje električni potencial celičnih membran (živcev, mišic, celic notranjega sloja ožilja ali endotela) glede na mesto kje se v telesu odvija reakcija stresa.
- 6. Zaradi porušenega ravnotežja mineralov, oz. elektrolitov v telesnih količinah vstopa kalcij v celico; celični organeli mitohondriji, ki proizvajajo energijo (energijske centrale) so prisiljene vzeti več kalcija iz celične tekočine, zaradi česar se zmanjša proizvodnja ATP molekul ali pride celo do popolnega prenehanja proizvodnje energije. Aktivnost tako imenovanih lizosomov, ki so odgovorni za razgradnjo celičnih organelov, se poveča, medtem ko morajo mitohondriji spremeniti proizvodnjo ATP molekul brez kisika, kar omogoča le 12% zmogljivosti proizvodnje energije. Zaradi kopičenja kislih produktov med procesom anaerobne glikolize, se spremeni pH vrednost celične tekočine v smislu zakisanosti.
- 7. V krvi se spremeni stanje pretoka eritrocitov (rdečih krvnih telesc), ki se kopičijo in lepijo drug na drugega in se težko pretakajo v krvi. Endotelne celice krvnih žil pa nabreknejo in tako še dodatno zmanjšujejo pretok krvi.
- 8. Posebne celice makrociti povzročijo povečano izločanje kortizola, izredno važnega stresnega hormona, ter kateholamina, ki draži angiotenzin-reninski sistem.
- 9. To povzroča napetost gladke mišične stene ožilja, ter spremembo krvnega tlaka in s tem izgubo ritmike ožilja.
- 10. Reakcija na to dogajanje je povečano nastajanje eritropoetina, faktorja, ki stimulira nastajanje ertitrocitov in s tem zvišuje viskoznost krvi ter tonus ožilja.
Vse te reakcije organizma prizadeta oseba ne občuti, vendar se pojavi vrsta simptomov, ki človeku dajo veliko za misliti, da nanje reagira. Sliko simptomov lahko opišemo pod izrazom »burn-out« sindrom. Glede na mesto manifestacije sprememb, ki potekajo po zgoraj opisanih korakih, lahko zaznamo njihove posledice: napetost, ukrčenost, utrujenost, pomanjkanje energije za delo, motnje v delovanju srca, jutranji znaki utrujenosti, glavoboli, prebavne motnje (napenjanje, težave želodca, zaprtje, driska, itd.).
Na nivoju duhovno-duševnih simptomov občutimo strah, preobčutljivost ali vzdraženost, izguba spomina, nervoznost, motnje v koncentraciji in učenju, nemir, nespečnost, depresija, nesposobnost do mentalnega dela, negativno razpoloženje, nemotiviranost, povečan krvni pritisk ali nihanje pritiska, poslabšanje vida in kožne težave.
Ne glede na vrsto težav in simptomov, se problemi pojavijo kot posledica opisanega poteka biokemičnih reakcij stresa. Vsekakor je glavni vzrok slike simptomov pomanjkanje življenjske energije kot posledice reakcij delovanja stresa, oz. strahu, ki je vedno vzrok ali posledica stresne situacije. Tako poznamo, kako negativno čustveno ali mentalno razpoloženje povratno vpliva na vse biokemične procese v našem telesu, ki je samo mesto manifestacije čustvenih in duhovnih konfliktov.
Dolgotrajno trajanje stresa
Vse celice imajo določen program učenja, po katerem se ravnajo med njihovem delovanjem. V kolikor so izpostavljene določen čas stresu ali stanju strahu, to je vrsti biokemičnih reakcij, opisanih v verigi biokemičnih odzivov, pride do vse pogostejšega izločanja stresnih hormonov, kortizola in adrenalina. Ob prenehanju stanja stresa bodisi ob koncu tedna ali med počitnicami, se izločanje stresnih hormonov nadaljuje, ko se pojavi stanje prenehanja odvisnosti od stresa v obliki glavobolov, migren in depresivnih stanj, Človek je v tem stanju zopet nagnjen k različnim stresnim situacijam v obliki različnih podvigov in aktivnosti ob koncu tedna in med počitnicami, z namenom, da ohrani svojo stresno situacijo aktivnega življenja. Tako je celoten hormonalni in živčni sistem enako obremenjen tudi v času obdobja počitka in obnove, kar podoživlja posameznik kot prijetno in udobno. Večina ljudi pozna ta fenomen, ki se po intenzivnemu in napornemu delu kot so intenzivni študij in izpiti, znajdejo v stanju praznine in celo depresije.
Vzroki sindroma »burn-out«
Glavni vzroki stanja, ki ga danes imenujemo »burn-out« sindrom, ali verižne reakcije pomanjkanja kisika – hipoksije – so vedno enaki:
- Pomanjkanje kisika ali zmanjšanje delnega pritiska kisika v celici,
- Pomanjkljivo gibanje ali zmanjšana fizična aktivnost,
- Zakisanje ali zvišanje kislih H+ ionov, ki povečano nastajajo v procesih presnove celice ob pomanjkanju kisika,
- Povečana koncentracija ogljikovega monoksida (promet, zaprti prostori, izpušni dimi, cigaretni dim, klimatizirano ozračje, itd.,
- Pomanjkanje vitalnih mineralnih bazičnih snovi, kot so magnezij, kalcij, kalij, natrij, itd. zaradi prevelike porabe in preskromne oskrbe z dnevno prehrano, ki ji manjka teh vitalnih, za telo nujno potrebnih snovi,
- Povečana koncentracija prostih radikalov, nastalih med stanjem stresa, strahu, pomanjkanja počitka in nepravilne prehrane,
- Povečana presnova katabolnih ali razgrajevalnih procesov, ter prekratkih obdobij regeneracije (počitka in obnove),
- Pomanjkanje mineralnih snovi v telesu zaradi povečane porabe v stanjih stresa
Mehanizmi telesa za ohranitev življenja – preživetja
Opisani odzivi in procesi telesa so biokemične reakcije, ki preprečujejo samouničevalno dejavnost organizma v stanjih stresa. V telesu se zmanjša produkcija energije na biokemičnem nivoju, da bi se zmanjšala verižna reakcija omenjenih procesov, ko nastaja tako imenovani srčni zaviralni faktor (MDF- Myocard Depressant Factor). Pri dolgotrajni fizični, mentalni, predvsem pa emocionalni obremenitvi nastane v žlezi slinavki omenjeni srčno zaviralni dejavnik, ki lahko prekine oz. ustavi življenjsko važne funkcije. V primeru, da se stanje obremenitve in mentalno čustvenih pritiskov ne zmanjša (brez počitka in regeneracije in izkoriščanje vseh svojih sposobnosti in rezerv), srčno zaviralni dejavnik najprej zmanjša delovanje srca. temu sledi zmanjšano izločanje vseh prebavnih sokov in upočasnjena prebava ter zmanjšana razstrupljevalna sposobnost jeter. Zaradi oslabljene oskrbe črevesnih in ostalih celic važnih organov s kisikom in energije, ki jo nosi živa voda se poruši vsa črevesna flora in s tem zmanjša obrambna sposobnost na nivoju črevesja. V stanju, ki je povezano z zakisanostjo vseh telesnih tekočin, se spremeni bakterijska flora med katero se veča delež glivic, ki preplavijo telo oz. tkiva. Obrambni ali imunski sistem začenja povečano izločati alarmne vrste snovi oz. encimov, nastalih v kompleksnih biokemičnih procesih, ki delujejo proti povečani bolezenski flori. Prizadeta oseba ne občuti ničesar razen velike utrujenosti, prebavne težave in druge telesne simptome, ki jih ni mogoče uvrstiti določenemu stanju bolezni. Dokler se lahko te alarmne snovi imenovane proteinaze lahko zadostno razgrajujejo, ima organizem še vedno možnost kljubovati učinku masivnega stresa, vendar zato potrebuje obilo kisika, mineralnih snovi, počitka, povečano reduktivno sposobnost (antioksidacijsko) nevtralizacije prostih radikalov in seveda spremembo takšnega stresnega stanja oz. načina življenja. V kolikor človek v tem stanju telesu ne omogoči sprememb, se pojavijo reakcije organizma, pri katerih so najprej prizadeti srce, pljuča in možgani, organi, ki so najbolj izpostavljeni motnjam v njihovem delovanju. Reakcija organizma se manifestira v zmanjšani dobavi energije, da bi se ohranila funkcija najvažnejših življenjskih organov. Znaki opisanih reakcij se kažejo v burn-out sindromu. Ko se zmanjša dobava energije na celičnem nivoju, se upočasni celotna presnova, kar vodi na celičnem tako kot na višjem organskem nivoju do samouničevalnih procesov. Te procese sprožijo določeni geni, ki povzročijo izločanje določenih uničevalnih ali razgrajevalnih encimov v celičnih organelih (lizosomih), ki zmanjšujejo produkcijo energije in počasi ustvarjajo na celotnem nivoju človeka sliko »burn-out« sindroma.
Kako se rešiti iz začaranega kroga samouničevalnih procesov organizma
Rešitev iz takšnega stanja »prekurjenosti«, kot jo imenujemo v slovenskem jeziku, je gotovo sprememba načina življenja na vseh nivojih. Poleg življenjskega stila in osebnega mišljenja, potrebuje prizadeti človek zdravo, izravnano živo prehrano, živo in čisto vodo, ki prinaša energijo oz. življenje, več počitka, zdrave fizične aktivnosti in svežega zraka. Iz biokemičnega vidika je potrebno organizmu dodajati razpoložljive mineralne snovi v takšni obliki, da nadomeščajo porabljene rezerve v telesnih tkivih in tekočinah ter omogočajo nevtralizirati prekomerne količine kislin ter vzpostaviti in vzdrževati kislinsko-bazično ravnotežje. Poleg mineralnih snovi ima organizem v takem stanju pomanjkanja potrebe po določenih drugih mikro hranilnih snoveh kot so naravne oblike vitaminov, ki so razpoložljive na celičnem nivoju in nujno potrebni za potek številnih kompleksnih biokemičnih procesov v različnih organskih sistemih. Gotovo je pri oskrbi telesa z omenjenimi ortomolekularnimi snovmi nujna razstrupitev telesa na nivoju organov, vezivnega tkiva in celotnega osnovnega sistema, ki obdaja vse organe in tkiva telesa. Iz kliničnih izkušenj in poteka različnih bolezenskih stanj se je v celostni medicini pokazalo, da brez očiščenja in razstrupitve organizma, ni mogoče vzpostaviti prave regulacije delovanja posameznih organov in organskih sistemov. Zaradi prisotnosti odloženih strupenih snovi presnove in telesu tujih nenaravnih snovi zaužitih z dnevno prehrano, pride do motenj v medsebojni in multihierarhični regulaciji, kar vodi do samouničevalnih procesov, zmanjšanja produkcije energije in odpoved delovanja življenjsko važnih organov. Na duhovno-duševnem in čustvenem nivoju tako prizadetega človeka pa je potrebno vključiti druge energijske medicinske sisteme, kot je homeopatija, ki nudi človeku vrniti izgubljeno energijo v obliki pravega homeopatskega zdravila primernega za individualno sliko bolezni.
Viri
- Hermann,S.(2004): Psycosomatik. Beratung bei körperlichen Erkrankungen. Diploparbeit.
- Kreutzmann,R.(2006).: Stress ade. www.kreutzmann.de
- Marty, J. (2006): Energie für Ausgebrannte. Biochemische Zusammenhänge beim Burnout-Syndrom.
- Raum&Zeit, 142, 4, 41-43,
L.Krušič in A.Krušič-Kaplja